Knjiga o Dalmatincih na Soški fronti

Fotrografija z razstave. Foto: Srednja škola Metković

Izšla je knjiga „Neretvani u Velikom ratu: Svjedočanstva o sudionicima Prvog svjetskog rata s područja doline Neretve“. Govori o Dalmatincih ob Neretvi, ki so sodelovali v prvi svetovni vojni. Večinoma v 22. dalmatinskem pešpolku (IR) s sedežem v Mostarju. Polk se je boril na Soški fronti pod znanim poveljnikom Stanislavom Turudijo.

Knjigo je izdala Matica Hrvatska (podružnica v mestu Metković), napisali pa so jo Ivan Volarević, Ivo Mišur in Ivan Vekić. Ista trojka je leta 2018 postavila razstavo o Neretvancih v prvi svetovni vojni. Za razstavo so zbrali ustna pričevanja potomcev sodlujočih vojakov. Tako je nastala še knjiga. V njej so prikazani osebni predmeti udeležencev, fotografije, razglednice, pisma in nekaj vojaške opreme z bojišča.

Zamolčani padli

V Metkoviću stojijo spomeniki in obeležja z imeni padlih med drugo vojno in po njej, kakor tudi padlim v domovinski vojni. Ni pa nobenega spomina na umrle v prvi svetovni vojni. Glavni razlog je jugoslovanska država, v kateri zaradi srbske hegemonije ni bilo dovoljeno psotavljati spomenike vojakom, ki so leta 1914 Srbijo napadli in porazili. Knjiga skuša to krivico popraviti. Avtor mag. Ivo Mišur pravi: “Ko govorimo o seznamih mrtvih, vedno govorimo o vojakih, pozabljamo pa, da so to bili sinovi, bratje, zaročenci in prijatelji. Za vsakim od njih je pred stoletjem zazijala praznina. Pevec Gibonni v neki pesmi o vstalih mornarjih z dna morja pravi: To so samo otroci, ki so daleč od domače hiše. In te otroke, ki spe pod zemljo na daljnjih bojiščih, je treba počastiti in ne dovoliti, da padejo v pozabo.” Spomladi pa v Metkoviću načrtujejo postavitev spominske plošče padlim v prvi svetovni vojni.

Turudija

V časniku Edinost so o poveljniku Neretvanov zapisali: “Te dni nam je došla vesela novica o ponovnem odlikovanju junaškega poveljnika naših dalmatinskih bratov ob Soči, Stanka Turudije. Nj. Veličanstvo ga je izrednim potom povišalo v podpolkovnika. Ime Turudija je mahoma zaslovelo po celem svetu, posebno pa po naši ožji slovenski domovini, ki jo brani ta vzor vojaka, s svojimi vojaki Dalmatinci proti številni premoči verolomnih Lahov. Ves slovenski narod čestita ljubljenemu branitelju na tem novem izrazu cesarske zahvale in milosti! Ves naš narod se tega odlokovanja tako veseli, kakor bi ga bil dobil njegov sin. Bratske vezi, ki so Slovence od nekdaj spajale s Hrvati, je sedaj kri napravila nerazdružljive.”  O Turudiji še piše: “Že leta 1914 se je prehrabro bojeval na srbskem bojišču ob Drini, pri Milenkovem kamnu i. dr. in bil tam prvič odlikovan. A njegove glavne in največje zasluge si je pridobil na soškem bojišču, pri Zagori, pri Plaveh in prav posebno na Kalvariji pri Podgori, ki jo je branil in obranil vzlic peklenskemu ognju sovražnega topništva z bataljonom svojih dalmatinskih domobrancev. Turudija je rodom iz Bosne. Služil je prej pri našem primorskem pešpolku št. 97 v Trstu. Že kot mlad poročnik je živel le za svoj vojaški poklic. Edino razvedrilo v prostih urah mu je bila šahovska igra in streljanje s sobno puško, torej zopet opravila, ki spominjajo na umstveno in ročno vežbanje bojnega razpoloženja. Če si predstavljate Turudijo kot krvoločnega, bojaželjnega orjaka, se zelo motite. Majhen, bolj drobne postave, tih in zamišljen, tako je hodil neopažen ob času miru po Trstu in le malokdo ga je poznal tedaj. A zlato srce njegovo je bilo znano v celem polku. Zlato, otroško dobro srce, ki bi žrtvovalo vse za bližnjega, ki ga je videl v stiski.” Turudija je slovel zaradi dobre priprave, saj je vojake uril v neslišnem plazenju in zvijačnosti. Pisec Edinosti ni skrival navdušenja: “Dalmatinci so kot Hrvatje že itak rojeni vojaki, a pod Turudijo so se razvili v teku devetmesečnega bojevanja v pravo vzorno pleme monarhije, ki nosi že po svojem imenu grozo in trepet v laške vrste.” V časniku Slvoenec pa so objavili tudi hudomušno pesmico, ki so jo peli njegovi vojaki:

Stanislav Turudija

Turudija i naš car
svaki puši po cigar,
od cigara pepel pada,
Italija propada…

Turudija govori:
Jeste momci gotovi,
da idemo prek Drine
tražit Srbine?

Ivo Mišur na fotografiji s Facebooka
V novicah