Alojzij Klemenčič: Drobtinice II

Ob lanski Veliki noči sem napisal prvi članek za Vipavsko (KLIK) in nanizal nekaj stvari, o katerih se je dalo razmišljati in si ustvariti objektivno mnenje o aktualni občinski oblasti. Danes bi lahko nadaljeval, saj se je v tem letu nabralo toliko stvari, da boli glava. Od laganja pri odgovorih na vprašanja svetnikov do nenamenske porabe denarja in dvigovanja davkov. O demokratičnem obnašanju pa je škoda besed. Še nikoli toliko arogance in samopašnosti kot sedaj.

Vlomili v pisarno SDS

 V tem času so nam vdrli v strankino pisarno. Prebrskali so vse omare in predale, razmetali vse papirje in nič odnesli. Vprašanje pa je, kaj so sploh iskali? Z gotovino ne poslujemo, nimamo črnih fondov (razen kakšno steklenico v hladilniku). Preiskava pa traja in traja, čeprav je vlomilec pustil krvno sled na razbitem oknu.

V teh dneh pa nas tarejo drugačne, bolj usodne razmere. Ves svet je v krču zaradi virusa, ki se bliskovito širi na vse celine.  Zdi se, da je edini učinkoviti ukrep preprečiti prenos in širjenje bolezni. Za dosego teh ciljev pa ni blagih ukrepov. Tiste države, ki so prve zmogle sprejeti drastične ukrepe bodo najprej zajezile širitev virusa in posledično pokopale najmanj mrtvih. Ni pa lahko.

Zdaj ni čas za cmerave voditelje

Alojzij Klemenčič je dolgoletni član ajdovskega občinskega sveta (SDS)

Niti za nas, niti za politike, ki ukrepe sprejemajo. Vlada je praktično naslednji dan po imenovanju dobesedno padla v ta problem. Imamo srečo, da je predsednik vlade postal Janez Janša, ki je preizkušen voditelj, predvsem pa nepopustljiv borec. V teh težkih časih ni prostora za omahljivce in cmerave voditelje.

Največkrat izrečene besede so v tem trenutku: ostani doma, osama in samoizolacija. Vlada se trudi in sprejema sklepe, ki so bolj učinkoviti kot ukrepi v sosednjih državah. A glej ga vraga; najbolj glasni kritiki niso tisti, ki delajo in se izpostavljajo, temveč večni priseski na javni denar. Skrb, da se bo korito odmaknilo je zanje najpomembnejša.

V tej osami, ko smo predvsem starejši zaklenjeni v hišah, je obilo priložnosti za stvari, ki jim običajno ne namenjamo dovolj časa. Tudi za razmislek o svoji majhnosti in ranljivosti. Dvomim pa, da se bomo po »ozdravitvi« obnašali drugače kot pred njo.

Kako pojo kosi!

Moj prijatelj je bil aktiven podjetnik. Večino časa v kombiju, avtu ali skladišču. Nekega dne je doživel možgansko krvavitev. S pomočjo zdravstva in posebno žene si je toliko opomogel, da je lahko samostojno kolesaril. Ko sem ga prvič po tej bolezni srečal, mi je rekel: “Ti ne veš, kako pod mojim balkonom pojo kosi. Vsako jutro tam sedim in uživam.” Je vredno razmisleka, kaj je v življenju pomembnega , lepega in običajno zastonj.

Gotovo ste veseli, da v našem okolju uradno še nimamo bolnikov s tem virusom. Mogoče smo tako utrjeni in odporni ali pa disciplinirani. Zna biti, da nam pri tem pomaga tudi znana burja ali pa šilce domačega.

Bliža se Velika noč. Običajno smo bili sredi priprav in pevskih vaj za bogoslužja teh praznikov.  Vse kaže, da bomo letos doma. Vendar sporočilo ostaja enako; veselite in radujte se, Kristus je res vstal.

Lepe praznike!

Alojzij Klemenčič, občinski svetnik SDS

Prešnja kolumna, Drobtinice I: KLIK

V novicah