Praznik moškosti (Dalmatino)

Kolumna je iz knjige Dalmatino. Velikokrat slišim kako pohvalo, ker si upam glasno povedati določene stvari. Najlepša pohvala pa je, ko kdo naroči mojo knjigo. Hvala vnaprej. Naročila: tino.mamic@gmail.com

V rimskih časih se je leto začelo marca. Zato kot zgodovinar tudi tole poglavje začenjam s tem mesecem, ko so moški nekoč odhajali na vojne pohode.

Mesec je dobil ime po bogu vojne. Marsu. To je bil zanje prvi mesec leta. Zato imajo še danes meseci brez lastnega imena vrstne oznake. Sedmi mesec je sept-ember. V starih slovenskih matičnih knjigah ga pišejo kar 7ber. Oktober je osmi, november deveti, december pa deseti. 8ber, 9ber, 10ber. Včasih tudi Xber.

Slovenci imamo veliko več domišljije kot Rimljani in imamo zato za vsak mesec po ducat imen. Za marec, s katerimi začenjamo to poglavje, imamo naslednja imena: sušec, brezen, breznik, ebehtnik, mali traven, vetrnik, sušnik, postnik, ceplenjak, brstnik, ranoživen, spomladanjec in tretnik. Čeprav jih imamo 13, slehernik pozna samo eno ime. Čeprav imamo za ta mesec 13 slovenskih besed, uporabljamo novo, 14. besedo. Tujko iz latinščine. Nadaljni komentar verjetno ni potreben. Pametni je dobil dovolj vsebine za razmišljanje.

Moški mesec, ženski praznik

Kolumna je ena od 69-ih, ki so objavljene v knjigi Dalmatino. Vesel bom Vašega naročila knjige, saj mi s tem pomagate, da sploh lahko pišem: tino.mamic@gmail.com

V nekoč povsem moškem mesecu, ko so častili boga vojne, ima danes primat ženski praznik. Kar dva pravzaprav. Prvi sicer v resnici sploh ni praznik, ampak mednarodni dan žensk, ki so ga komunisti po prepovedi verskih praznikov, spremenili v nov praznik. Drugi je materinski dan, ki pa so mu začeli priznavati pomen šele v zadnjih letih. O obeh dnevih je bilo že veliko razprav, zato jih na tem mestu izpuščamo. Tudi zato, ker smo o tej temi spregovorili v kolumnah naše prve knjige. To seveda ni prikrito oglaševanje za knjigo Protestantino. To je odkrito povabilo k nakupu in branju knjige, ki je naprodaj pri avtorju.

Še pomebnejši razlog, da začenjamo s praznikom očetov pa je dejstvo, da Jožefovo povsem obroben in v kot potlačen praznik. Ima namreč dva sovražnika. Eden je komunistična ideologija, ki veje od vsepovsod. Drugi pa povampirjeni feminizem, ki se je iz pravične borbe za enakopravnost žensk sprevrgel v ideologijo, sovražno družini. V tem poženščenem svetu, ko se je mnogo moških že povsem obabilo, je zato zelo pomembno vrniti ugled in pomen svetega Jožefa.

Moški se zelo težko vživi v položaj Jožefa, sina Matanovega sina Jakoba, ko je izvedel, da je njegova zaročenka Marija noseča. Še težje pa si zamisli, kako prepričljive so morale biti sanje, da se je zato poročil z žensko, ki je trdila, da je zanosila brez spolnosti. Moški kvečjemu pomisli, da bi to storil le človek, ki ga v pogovornem jeziku označujemo kot copato.

Jožef ni bil copata

Dalmatino, knjiga na 200 straneh za samo 20 evrov.

A sv. Jožef seveda ni bil copata, ampak pogumen mož. Predstavljam si ga kot modrega in klenega, pokončnega in ponosnega. Svojo ljubljeno je zaščitil pred okolico, ki je bila do neporočenih nosečih najstnic vse drugo kot prijazna. Še danes bi jima ne bilo lahko.

Sveto pismo o Jožefu ne pove veliko. Ko sem bil majhen, sem se vedno spraševal, kako smo lahko prepričani, da je res imel sivo in lepo brado. Tako namreč poje stara božična pesem. Podobnih domnev o Jožefu iz izročila je še veliko. A barva brade, starost in poklic (nekateri trdijo, da ni bil tesar, ampak kamnosek) so pravzaprav nepomembne. Iz Bibilije namreč vemo, da je Jezusa vzgajal, čeprav ni bil njegov pravi oče in čeprav je njegov »pobeg od doma« ali »debatiranje« z duhovniki templju zanj bilo nerazumljivo dejanje.

Sv. Jožefa si velja jemati za zgled očeta. Tudi danes bi idealni oče moral biti zelo delaven, premišljen, pravičen in odločen človek. Če gledamo z vzgojnega stališča pa še posebej: Jožef in Marija sta Jezusa vprašala, »zakaj jima je to storil«. Potem pa sta uveljavila svojo avtoriteto in jima je Jezus »bil pokoren«. Postavila sta mu mejo, kar je temelj vsake vzgoje. Do njega sta se obnašala spoštljivo, hkrati pa zahtevala pokorščino.

V novicah