Gobčna monodrama (Politična poezija)

Marjan T. Gobec

GOBČNA MONODRAMA

Monodrama je bila zgovorna,

gobčna bi se reklo po domače,

tresle so igralčeve se hlače,

da bila je videti humorna.

 

Hotel je igrati fant izvirno,

gobec je vrtel kot ponavadi,

češ gledalci me imajo radi,

toliko povzeli bi okvirno.

 

Gobčno, torej prav gostobesedno

lastno dramsko delo je seciral,

ne da bi sploh kaj analiziral,

ni bilo gofljanje odra vredno.

 

Menjal žanr je, a brez uspeha,

iz komedije šlo v tragedíjo

je vse skupaj, rekel bi »adijo«,

toda imitator naš ne neha.

 

Ko iz vloge v vlogo vneto skače,

imitira fant vse žanre dramske,

vloge še najboljše so mu damske,

dasiravno nosi moške hlače.

 

Kdo je ta, ki misli, da zabava,

pa do joka je občinstvo spravil?

Klovn, ki si cirkus je zapravil,

zdaj v oblakih komajda še plava.

 

Je bila zgovorna monodrama,

vse zgobcal je, teksta mu zmanjkuje,

le še njega bleda senca tu je,

imitacija uborna sama.

 

Sam ostal je klovn v gledališču,

z gobcem hotel tankim se izvleči,

a v režiji dali so zavreči

zdavnaj ga, končal bo na smetišču.

V novicah