Novica leta 2020

Odhod Karla Erjavca, ki je po nepričakovanem porazu na volitvah za predsednika na kongresu upokojenske stranke Desus,  je politična novica leta. Ne zaradi same pomembnosti, saj zamenjava šefa male stranke ni nič posebnega. Novica leta je zato, ker se z njegovim porazom in odstopom z mesta obrambnega ministra končuje obdobje poldrugega desetletja, v katerem je bil Erjavec glavni igralec parlamentarne politične korupcije.

Novica je zato tudi izredno koristna za državni proračun. Glede izkoriščevanja političnih partnerjev je še Zmago Jelinčič v primerjavi z Erjavcem stranski igralec, ki se ga plačuje z drobižem.

Prestopnik

Erjavec, ki izhaja iz družine s tradicionalnimi in demokratičnimi vrednotami, je zaradi kariere pozabil na svoje vrednote. Tudi ko je šel v politiko, je menjal nekaj strank, Desus je bil njegova tretja. Ali četrta, saj je bil najprej v SKD, potem v združeni SLS, nato v LDS in slednjič v Desusu. O njegovi (ne)sposobnosti pove veliko preprosto dejstvo, da je postal zunanji minister, čeprav ne zna angleško. Kdor kaj ve o diplomaciji, si tega še predstavljati ne more.

Res je, če bi Erjavec ostal na čelu Desusa, bi ga verjetno dokončno potopil, kar bi bilo še bolj koristno za državni proračun in napredek demokracije. A po drugi strani vemo, da bi v tem primeru mediji sproducirali nove nove obraze in nove “nepolitične” stranke, ki bi prevzeli dediščino Desusa.

Sami upokojenci sicer od Desusa niso imeli nič, razen škode. Nekaj malih povišic bagtelnih pokojnin je bil pesek v oči. Na ta račun se je namreč ustavljal razvoj države in namesto, da bi šli vsaj vštric z drugimi bivšimi komunisitčnimi državami, smo za njimi zaostali. Tudi Desus od Erjavca ni imel veliko. Desusova cena je bil namreč Erjavčev položaj. Imeti opravilno nesposobnega zunanjega ministra je državi naredilo ogromno gospodarske škode, Desus pa tudi od tega ni imel nič, razen zadovoljnega šefa.

Kimavčki

Erjavcu si tega niso upali povedati. Na kongresu je tako predlog izzivalke Pivčeve, da bi glasovanje nadzoroval notar, propadel. In to ne z ne ravno minimalno razliko. Opazovalci kongresa so zato ocenjevali, da ima Erjavec že zagotovljeno večino. A so se ušteli, saj je bilo glasovanje javno. O Erjavcu pa so glasovali tajno. Šef je zato doživel močan poraz, ki se ga ni nadejal nihče. In ta rezultat je pokazal, da v slovenski politiki ne prevladujejo ljudje, ki bi mislili s svojo glavo in temu sledili, ampak kimavčki. Šefu bodo prikimavali, mnenje pa mu bodo povedali le, če bo anonimno. To pa je zelo slabo sporočilo za slovensko demokracijo.

Desus je sindikat upokojencev, ki glede na slovensko zakonodajo sploh ne bi smel biti v parlamentu. Gre namreč za skupino, ki ima preko drugih državnih organov (Državni svet, Ekonomsko-socialni svet itd.) zagotovljeno pravico odločanja.

Nesmisel, ki se nadaljuje

Še bolj nenavadno pa je, da šef upokojenske stranke sploh ni upokojenec. Tudi nova predsednica Desusa ni upokojenka. Kar je povsem nesmiselno. Nelogično. Si predstavljate, da bi predsednik hišnega sveta bloka Bevkove 5 postal stanovalec iz bloka na Tovarniški 2? Si predstavljate, da bi predsednik planinske zveze postal človek, ki ni planinec? Ali da bi predsednik krščanski demokratov postal človek, ki nima nobene zveze s krščanstvom? Ne, vsega tega si ne predstavljamo, ker je povsem nelogično. Predsednik stranke upokojencev je lahko le upokojenec. V nasprotnem primeru gre verjetno za koristolovca ali pokvarjenca.

Odhod Erjavca je tako dobr(odošl)a novica, da gre za novico leta.

V novicah