Dežela rdeče zvezde

Počutim se malce v zadregi, ker imam drugačne življenske vrednote od večinskih. Moja prepričanja in občutja ne sledijo prav dobro lokalnim trendom. To je včasih malce naporno.

Zaradi tega imamo v Sloveniji delitve, ker obstajajo Oni in šele potem smo mi. V resnici so Oni tisti, ki nam krojijo življenje in če nismo prilagodljivi, postanejo netolerantni. Priznam, da je velika skušnjava, prepustiti se toku in zatreti svoja načela. Takega sprenevedanja smo se naučili v desetletjih monopolne ideologije, parol in laži, na katere smo se navadili. Tako kot se navadiš na meglo ali pa na revmo v hrbtu.

Tovarišija

Recept za naše srečno prihodnost je v rokah tovarišije, ki nam dnevno servira doze preživele ideologije o socialni pravičnosti. Nikoli mi ni jasno, ali ti, ki pišejo in krojijo javno mnenje, resnično tako mislijo, ali pa samo izpoljujejo pričakovanja vladajočih. Res pa je, da je dialog je mogoč samo v smeri strinjanja z njimi, kajti do našega zadnjega evra bodo trdili, da je socializem dober, da je javno zdravstvo, javno šolstvo, javno podjetništvo dobro, in da so tisti, ki mislijo drugače, sovražniki.

A dobro je predvsem za nekatere, ker jim omogoča lagodno življenje, eliti pa črpanje denarja po svojih potrebah. Nikoli nam ne bodo  pokazali čistih računov, koliko stanejo njihovi monopolni vrtički.

Resnici na ljubo večina od teh, ki krojijo našo usodo, nikoli ni bila na prostem trgu. Zato ne morejo razumeti preprostega dejstva, da je treba dobrine najprej ustvariti, da se potem lahko uporabijo. Le manjšini v tej državi je jasno, da gre za prazne besede, blef in veliko prevaro in da gre za naš denar. Da se za parolami o socialni državi skrivajo barabije, in da je ves medijski blišč socializma namenjen ohranjanju pridobljenih priviliegijev. Šibkost demokracije in pravne varnosti je prav zaradi njih zastrašujoča. Ljudi je upravičeno strah, saj tovarišija pozna samo eno moralo in samo eno resnico in to je ohranjanje kontinuitete za vsako ceno. Lekcije so za vse nas zelo poučne, saj če se lahko spravijo na Janšo, Kanglerja in podobne, kaj se lahko šele zgodi nam, običajnim ljudem.

Država podpira ideologijo

V pravi demokraciji ne bi smelo biti nikogar strah zaradi drugačnega prepričanja. Pri nas pa država sama podpira in propagira monopolno ideologijo. Mediji vedno opravijo svojo vlogo preusmerjevalcev pozornosti. Samo naivni mislijo, da se v takem okolju ne bi enako dobro prijel tudi fašizem ali nacizem (komunizem seveda ni nič manjše zlo). V nobenem totalitarnem režimu ni dovolj pogumnih in svobodomiselnih ljudi, ki bi bili pripravljeni tvegati življenje za svoje prepričanje. Verjetno je zaman pričakovati pozitivni vpliv in podporo dežel svobodnega sveta. Vsi se ukvarjajo s težavami v lastnih okoljih. Vprašanje je tudi, kdo sploh zmore razumeti sprevrženost ideologije totalitarizma. Mislim, da se demokratični svet ne zaveda učinka gnilega jabolka in da zahod podcenjuje učinovitost totalitarnih ideologij.

Ustanovitelji evropske skupnosti so vsekakor imeli veliko bolj pošteno in plemenito vizijo. Danes povsod primanjkuje tiste pristne in naravne poštenosti in presoje, kaj je dobro in kaj je zlo. Vse je postalo stvar politične kalkulacije. V tem kontekstu deluje celotna oblastna mašinerija.  Sodstvo dobro ve, koga je potrebno obsoditi, policija ve, koga preganjati, mediji vedo, koga je treba popljuvati. Dobro vedo tudi, kdo so nedotakljivi. Vsem na očeh se dogaja javni sektor, oškodovanja, kraje, barabije vseh vrst, kot da je to samo  po sebi umevno. Mediji pa se tedne ukvarjajo naprimer z lepo N.H., ki naj bi jo po zvezah zaposlili na Sovi, niti ne na kakšno vodilno mesto. To je res višek banalnosti in sprenevedanja. Pa saj večino ključnih mest zasedajo kadri po barvi in poreklu, pa se nihče ne zgraža, ker to ni medijska tema. 

V ozadju banalnih afer seveda v miru potekajo koruptivni posli javnega sektorja, ki jim nihče ni več kos, ker sta korupcija in neučinkovitost pač nujno zlo socializma. Ves cirkus okoli tega je samo predstava za rajo. Z ekranov nas vsakodnevno prijazno pozdravljajo dobrohotni obrazi skrajnih in manj skrajnih levičarjev, ki se kar topijo v skrbi za malega človeka. Kakšna hipokrizija. Slovenija velja tudi za deželo, ki je tolerantna do trgovcev s človeško bedo. Ideološko je to verjetno utemeljeno z vojno proti gnilemu kapitalizmu.

Novo upanje

Prihaja čas pričakovanja, v medijih je to t.i. veseli december. Nam pa pomeni advent čas pričakovanja novega rojstva, upanja in nove luči, ki bo pregnala temo tudi v naših medsebojnih odnosih. Pričakovanja, da bi dobro premagalo zlo, da bi spoznali pravo vrednost svobode in demokracije, da bi prenehali biti ovce. Da bi Slovenci končno  spoznali, da niso problemi  levi ali desni, da je  problem v tolerantnosti do kriminala ki se dogaja pred našimi očmi. Srečno.

 

V novicah