Izgubili smo tokaj, potem pa še teran

Pred evropsko skupnostjo poteka sodni postopek zaradi terana, zaščitenega imena, ki so ga začeli uporabljati tudi na Hrvaškem. Bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo. Že davno nazaj sem na to temo postavil vprašanja, ki ostajajo brez odgovora. Naj zato vse skupaj ponovim.

Če imajo lahko Istrani v Istri teran, bi v glihi viži morali imeti tudi Vipavci svoj tokaj. Le-tega so namreč pred leti zaščitili Madžari in tega imena danes ne smemo več uporabljati ne v Sloveniji ne v Italiji, pa čeprav je trta izvorna naša. Mar ne?

Teran, pravi, kraški, iz vinograda Vovkovih v Dutovljah. Foto: (c) Tino Mamić

Vlada tudi ne naredi nič za zaščito in promocijo mnogih drugih izvorno slovenskih trt. Če omenim samo vipavska zelen in pinelo. Da so ga Hrvati v Bruslju prehiteli s teranom in da o tem postopku na ministrstvu ni do konca nihče nič vedel, zato ne sme nikogar čuditi.

Smešno je tudi, da ima slovenski teran zelo nenavadno označbo svoje izvirnosti. Teran PTP. Označba vina na etiketi bi morala biti celo v enako velikih črkah. Kako bo turist (ne le tuji, tudi slovenski) vedel, da so ravno te tri črke ključne, da prepoznaš pravi kraški teran?

Označba zaščitene znamke je namreč običajno krogec s črko R ali črkama TM. Ob kodi PTP brez krogca lahko celo pomisliš, da gre za kako neizvorno vrsto, ki je tako označena, da je ne bi zamenjali s pravo. Turist bo morebiti pomislil celo, da je pravi teran tisti, kjer je poleg imena oznaka v malce večjih črkah »Hrvatska Istra«.

Zanimivo je tudi to, kar je nedavno povedal poslanec EP Franc Bogovič (EPP-SLS), ki je bil nekaj časa tudi kmetijski minister. Naj ga navedem v celoti:

“Rezultat kategoričnega zavračanja kakršnih koli pogovorov o tej zadevi s strani takratnega ministra Židana, tako s predstavniki Hrvaške kot tudi Komisije v letih 2014 in 2015, ko se je delegirana uredba sprejemala na Evropski komisiji, je na koncu privedel do sprejetja odločitve, ki je za naše kraške vinarje najslabša možna izmed vseh. Niti ne preprečuje niti ne omejuje namreč območja proizvodnje ‘hrvaškega terana’, pač pa ga, kot sortno vino, dovoljuje pridelovati po celotni vinorodni deželi hrvaške Istre. V času, ko sem sam zasedal položaj  ministra za kmetijstvo in okolje, sem v primeru, ko so nam Avstrijci na podoben način želeli »vzeti« kranjsko klobaso, v ustreznem dialogu in pogajanjih le-to uspel preprečiti. Zato ves čas trdim, da bi bilo treba enako postopati tudi v primeru terana.

Komisija je v postopku sprejemanja omenjene delegirane uredbe upoštevala vpis sorte vinske trte teran v sortno listo EU, čeprav vsi vemo, da se vino teran proizvaja iz sorte vinske trte refošk. Iskreno upam, da bodo zagovorniki slovenskega stališča v današnji obravnavi pred Sodiščem EU izpodbijali omenjeni pravni temelj, saj ta označuje ime vina teran in generično oznako sorte teran. V kolikor v hrvaški Istri pride do povečanja vinogradniških površin s ‘sorto teran’, to pomeni razvrednotenje zaščite kraškega Terana, kar ne more biti zgolj izjema, ki jo omenjena uredba omogoča.«

 

V novicah