Tovarišijski prenos terjatev na Slabo banko

V Sloveniji ni naključij. Prav tako ni bilo naključij pri tem, katera podjetja in njihove terjatve bodo pristale na Slabi banki z velikimi popusti. Z našo preiskovalno komisijo se potrjuje, da se je postopek prenosa terjatev vodil netransparentno, mimo pravil in smernic.

Tovarišijsko sodelovanje

Šlo je za tovarišijsko dogovarjanje, katera podjetja bodo pristala na Slabi banki in katera ne. To je s pričanjem potrdil tudi nekdanji viceguverner Janez Fabijan.

Jernej Vrtovec, vipavski poslanec v parlamentu (NSi), predsednik preiskovalne komisije glede slabe banke

Kako so dejansko potekale odločitve, da se nekaterih »posvečenih« podjetij ne prenese na Slabo banko, pove nekdanji viceguverner Janez Fabijan, ki smo ga zaslišali na preiskovalni komisiji. Potrdil je, da ga je po odločitvi za prenos KD Group na DUTB obiskal Aljoša Tomaž iz KD Group.

Jernej Vrtovec: »Recimo, kako gledate na zgodbo v zvezi s prenosom KD Group?«

Janez Fabijan: »Spomnim se gospoda, Aljoša Tomaža, ki se je oglasil na sestanek.«

Jernej Vrtovec: »Se je on oglasil pri vas?«

Janez Fabijan: »Oglasil se je pri nas za zelo kratek čas in je povedal, da je začuden, da je na seznamu za prenos KD Group in mi smo pač rekli, da naj pove, kaj ga čudi, da strokovni službi to javimo in da vidimo kaj je. To je vse, kar je bilo.«

Po tem obisku Aljoše Tomaža na Banki Slovenije je KD Group čudežno izginil s seznama. Mnoga druga podjetja te »sreče« niso imela. Ni pa KD Group edini primer.

Čudna merila

Ne le Računsko sodišče, tudi naša preiskovalna komisija potrjuje, da je bilo preko 56 terjatev podjetij na NLB prenesenih na Slabo banko, kljub temu, da niso izpolnjevala pogojev za prenos. Ta podjetja so bila likvidna, vračala so posojila itd., a banke so jih v sodelovanju z Banko Slovenije prenesle na Slabo banko. In skoraj 100 podjetij iz NLB bi moralo biti prenesenih na Slabo banko, pa jih tja niso uvrstili. Zakaj? Zakaj so se ključni ljudje na Banki Slovenije in Ministrstvu za finance odločali mimo veljavne uredbe, popolnoma domačijsko?

Podjetje Marmor Hotavlje se je prav tako znašlo na seznamu, ki ga je potrdila celo vlada. A glej ga, glej, čez nekaj mesecev pride do močnega pritiska interesnih organizacij na ministra za finance, Medresorsko komisijo in Banko Slovenije, da Marmor Hotavlje umaknejo s seznama za prenos. Kakopak, dosegli so svoje, Marmor Hotavlje ni šel na Slabo banko, pritisk je zalegel.

Ne bom se tokrat opredeljeval, zakaj se je Marmor Hotavlje sploh znašel na seznamu za prenos, ali je bil tega vreden ali ne, ključen problem je, da tovrstni primeri potrjujejo, da se je seznam delal zelo domačijsko in ne po zapisanih kriterijih. Kdor je koga kje poznal, je želeno dosegel.  

Neodtakljivi Kolektor

Še nekaj primerov o prenosu kapitalskih deležev na Slabo banko. Vlada je sprejela sklep o prenosu kapitalskih deležev npr. Petrola, Kolektorja, Telekoma, Adrie Airways, Pivovarne Laško, Interevrope itd. A neverjetno, kljub sprejetim sklepom se npr. kapitalski deleži Kolektorja niso prenesli. Zakaj ne? Kakšni so bili razlogi? Nihče na to nima odgovora, tudi nekdanji minister za finance ne. Na preiskovalni komisiji imamo le dopise, da se na koncu tudi odločevalci strinjajo, da se Kolektor izvzame s seznama za prenos. Kako preprosto, mar ne? Zagotovo pa to ni naključje. Imamo še vrsto dokazov, da je šlo za odločanje brez pravil??? in trdnih argumentov. Nekateri posvečeni so se ukrepu prenosa na DUTB uspešno izognili, ker so bili »pravi« in »naši«.

Toda prav prenos terjatev iz bank na DUTB z izjemnimi diskontnimi vrednostmi je bil povod za lomastenje nekaterih »tujih« skladov, ki imajo korenine v Sloveniji in dišijo po »naših fantih«. Nekateri so uspešno izpeljali t.i. poslednjo pri(h)vatizacijo.

V novicah