Pozor, politična poezija – piše Marjan S. Petrič

Marjan S. Petrič

SI OMISLIL

Si omislil kmet je bil kolektor,

da pod serpentino ga postavi,

kjer le redko sonce se pojavi,

on pa bo kolektorja direktor.

 

Nak, ne gre, razdre se naglo rima,

je kolektor si postavil kmeta,

da okolico vsak dan pometa,

sončni da upravi vneto kima.

 

Sta omislila si bojda skupaj,

pa ne gre, ni sonca na kmetiji,

vse takoj propade pri režiji,

geslo druži zdaj ju: »Ne obupaj.«

 

Sonca ni, kolektor ne deluje,

tema je kot v hrušiškem tunelu,

kmet postopa v prazno ob nedelu,

kdo naj polomijo zdaj rešuje?

 

Si omislil kmet je bil kolektor

in kolektor kmeta s serpentine,

Bog pa večni ve, vse naglo mine,

od obeh ostane le reflektor.

 

Le reflektor, jasno ki prikaže

v pravi luči vso kmetavzov bedo,

treba ni povedati z besedo,

slika je porazna in ne laže.

V novicah