Svobodna Vipavska

Vipavska dolina je bila vedno na prepihu. Vipavci so zato vedno trdno stali. V vseh vihrah. Vojnih in političnih. Ko so nas najbolj stisnili, nas gospodarsko izželi in nam celo odvzeli pravico do govorjenja v materinščini, smo se uprli. Na to smo ponosni. Zato smo Primorci.

Primorska identiteta se je izčistila ravno v času fašizma, takrat, ko je bilo najhuje. Prepovedali so nam celo petje v slovenščini. Bili so to na moč hudi časi. Dolini je dobro stoletje nazaj najprej zavladala vojska z eno od najbolj krvavih svetovnih bojišč. Jo nato opustošila smrtonosna gripa. In slednjič zavzela črna soldateska. Fašizem je v tujino nagnal desetine tisočev Primorcev. V 20 letih je črni režim naredil več demografske škode kot drugi osvajalci v stoletjih. Za italijanskimi črnimi so prišle še nemške rjave srajce. In slednjič domače, rdeče. Ta totalitaristična vihra je v celoti privedla do prepolovitve števila Primorcev. Smrti, emigracija in asimilacija so pripeljale to tega, da je danes Primorcev na obeh straneh meje manj kot 300.000. Če bi na Primorskem v zadnjem stoletju vladale take razmere kot v Skandinaviji, bi nas bilo danes krepko več kot milijon.

Uporniki

Za obstoj v najhujših časih so bili ključni uporni ljudje, naši predniki, ki so jih vodili predani narodni voditelji. V večini duhovniki. Eden takih je bil Vinko Vodopivec.

Nerazumljivo je, da takemu človeku na postavimo velikega spomenika. Še bolj nerazumljivo pa je, da se njegovo ime umika iz javnosti. Se ga cenzurira. Že leta nazaj se je ta proces začel, istočasno kot proces politične preobrazbe doline. V desetletni težnji po politični pokoritvi doline je postalo ime duhovnika za sodobno krajevno elito moteče. Ime, ki celo rajnke partije ni motilo, da je v časih najtršega komunizma, leta 1953, dovolila poimenovanje študentskega pevskega zbora v Ljubljani Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec. In je dovolila tudi pomenovanje Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina.

A kar komunistov ni motilo, je postalo moteče za »demokrate«. Zadnja leta je ime Glasbena šola Vinka Vodopivca postalo „predolgo“ in zato „nepraktično“. Ali ni zanimivo, da po drugi strani ime Osnovna šola Danila Lokarja nikoli ni nikogar motilo? Zakaj le? Tudi Lokar je bil velik domoljub in humanist. Ni pa bil duhovnik…

Uradno ime glasbene šole se je zato spremenilo tako, da so naredili dve uradni imeni. Krajše in daljše. Če se za vsakdanjo komunikacijo mogoče ta razlaga še sliši logična, pa je praksa pokazala, da gre za cenzuro. Na staro šolo so namestili tablo s kratkim imenom. Vodopivca pa so postavili v ilustracijo ob imenu. Pa še ime so skrajšali „V. Vodopivec“ in ga zapisali v obliki skladateljevega podpisa, ki je precej slabše čitljiv kot vklesani napis Glasbena šola Ajdovščina.

Isti logiki je sledila spletna stran. Ime Vinka Vodopivca so dali na majhno in v ilustracijo. Na naslovni strani se uradno ime šole omenjeno kar dvakrat, kar je precej nenavadno. Še bolj nenavadno pa je, če ljudje, ki trdijo, da je ime predolgo, to predolgo ime napišejo dvakrat na istem mestu.

Na kar si ponosen, tega ne skrivaš

Isti trik so ponovili na veliki novi šoli: tri napise so postavili, samo na najmanjšem pa je napisano Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina. Če bi vodstvo šole res bilo tako ponosno na Vodopivca kot govori, bi bilo ravno obratno, mar ne?

Če je vodstvo šole res tako na moč ponosno na Vodopivca kot govori, bo svojo napako zelo hitro popravilo, saj bo celotni javnosti s popravljenim napisom dokazalo svoje spoštovanje do velikega primroskega skladatelja. Če je vodstvo občine res tako na moč ponosno na svojo zgodovino in če res nima nič proti kristjanom in duhovnikom, lahko to pokaže s postavitvijo spomenika Vodopivcu.

Za demokracijo

Časnik Vipavska in spletni portal Vipavska.info smo ustanovili, da bi se kljub medijskemu enoumju slišal glas ljudstva. Glas ljudi, ki prisegajo na zdravo kmečko pamet in na demokracijo. Glas podjetnikov, ki si želijo svobodnega tržnega gospodarstva. Glas ljudi, ki ne pristajajo ne na politično ne na gospodarsko korupcijo. Glas za svobodno Vipavsko.

Zaganjanje nekaterih pripadnikov ajdovske elite v svobodo misli, ki jo zagovarja Vipavska, je znak, da smo na dobri poti. Je namreč dokaz, da opozarjanje na politično korupcijo ima učinek.

Če so čedermaci in tigrovci preživeli zapore, mučenja in konfinacije, bomo tudi mi preživeli širjenja laži. Preživeli bomo tudi to, da zaradi političnih pritiskov nekatera podjetja nočejo (več) oglaševati v Vipavski. Vse to mogoče zaboli, a nas tudi – okrepi.

V novicah