Začela se je Draga, gost Evgen Bavčar

Začela se je Draga. Gre za eminentne študijski dnevi na Opčinah nad Trstom (Dunajska cesta 35). Letos je Draga gostila lokavškega umetnika iz Pariza ddr. Evgena Bavčarja. Slepi fotograf, Parižan iz Lokavca, ki je govoril o slovenstvu in Evropi.

Evgena Bavčarja je predstavila Maja Lapornik Pelikan, Draga 2019, Opčine. Foto: (c) Tino Mamić

V soboto je bil gost ddr. Evgen Bavčar. Predavatelj je govoroil o slovenski narodni in kulturni identiteti skozi težke eksistenčne preizkušnje. Glede na aktualna dogajanja in dileme je ob tem izpostavil vprašanje, kdaj bomo v globalnem svetu resnično lahko govorili v lastnem imenu v skladu z našim enkratnim zgodovinskim, kulturnim in identitetnim izkustvom. Srednja Evropa je ideja, ki je ne poudarjamo, je izpostavil Bavčar.

Primorski dnevnik je poročal: “V šotoru za Finžgarjevim domom na Opčinah je bil gost drugega srečanja v okviru 54. študijskih dni Draga 2019 v Parizu delujoči filozof, esejist, fotograf, publicist in gostujoči profesor na mnogih univerzah v Evropi in Ameriki Evgen Bavčar. Bavčar je najprej spregovoril o svoji poti v Evropo, ki ga je vodila preko Trsta, nato pa podal svoje razmišljanje o današnji Sloveniji v Evropi. Čeprav je formalno njena članica, predstavlja Slovenija po Bavčarjevi oceni »še vedno več ozemlje na zemljevidu kot pa bit v zavesti Evrope.« Rešitev je lahko samo ena – začeti je treba govoriti v lastnem imenu, ne v imenu refleksov Avsto-Ogrske ali Jugoslavije, pa niti ne v refleksu drugih, angleščine na primer.

Možnosti, ki jih še nismo izkoristili za uveljavitev v Evropi, pa je še veliko, je ugotavljal Bavčar, ki sam meni, da so potrebni paralelna akcija, osebni stiki, pa tudi medijsko poročanje. »Stara Evropa nas je večkrat opeharila, do nas je bila krivična, nova pa mora napako popraviti.« Kje je torej naša Evropa, se je spraševal gost in vse pozval, naj jo odkrijemo v naši preteklosti, v nas samih. »Zaupam, da bo pa le prišlo do neke bolj slovenske in ne samo nemško-francoske Evrope.«

Drugače je na današnjem srečanju na Opčinah Primož Sturman opozoril na spletno peticijo ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja. Z Davidom Bandljem in Nejcem Rožmanom Ivančičem se zavzemajo, da bi tržaški pisatelj končno le prišel v slovenske učbenike in obvezni šolski program. Peticijo bodo naslovili na ministrstvo za izobraževanje. Pobudo je doslej podprlo 300 podpisnikov, kdor bi se rad pridružil, naj vtipka v spletni iskalnik google besede »peticija boris pahor« in naj nato vstavi svoje podatke, da bo še sam v seznamu podpisnikov.”

Evgen Bavčar, Draga 2019, Opčine. Foto: (c) Tino Mamić

V nedeljo, 1. septembra, pa bo ob 16. uri osrednji govornik dr. Ernest Petrič. Govoril bo o problemih in odprtih vprašanjih Slovenije po neodvisnosti. Izhodišče razmišljanja bodo problemi polpretekle dobe in aktualnosti, začenši s tistimi, ki jih je Slovenija podedovala iz razvoja po letu 1991. V ospredju bodo posebej tisti, ki jih je Slovenija po osamosvojitvi uspela urediti, kakor tudi ostali, ki jo še bremenijo. Sledili bodo problemi novejšega časa, ki so dejansko nastali pri nas pa tudi širše v Evropi in svetu in so se pojavili po osamosvojitvi ter zavirajo naš razvoj na družbenem, političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Drugače rečeno, kaj so problemi, ki zavirajo razvoj naše domovine. Vsaj v nekaterih pogledih bo razmišljanje skušalo nakazati pot nadaljnjega razvoja doma pa tudi Evrope in njenega položaja v sodobnem svetu.

O Dragi je, kot običajno, veliko poročal goriški Novi Glas. Včeraj je objavil tudi intervju z organizatorjem Sergijem Pahorjem, ki je dejal: “Draga je nastala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ima za sabo že štiriinpetdeset let zgodovine. Nastala je kot prostor, kjer naj bi gojili vrednote krščanstva, demokracije in slovenstva. To so motivi, ki se v raznih oblikah stalno ponavljajo. Mislim, da je vse to v skladu s kulturo upanja, s katero smo se predstavili slovenski javnosti na začetku. Govorim o časih, ki so bili še dokaj nenormalni, ko je prišlo do zamisli prve Drage. Jože Peterlin se je spomnil na Bohinjske dneve iz katoliške zgodovine med vojnama. Hotel je obnoviti prostor, okolje, kjer naj bi ljudje svobodno, prosto in pluralistično razmišljali, debatirali, diskutirali in predvsem gledali v prihodnost. To je bil izraz tistih časov in po vojni so se take razmere v nekem smislu ponovile tudi pri nas. Na Tržaškem, v zamejstvu, je bila živa potreba po slovenstvu, takrat smo šele obnavljali slovensko identiteto s pomočjo slovenske šole, slovenske kulture, tržaškega radia in našega tiska. Obnavljali smo to identiteto, ki jo moramo braniti. Tudi danes je ta identiteta temelj našega naprezanja, snovanja in dela.”

Celoten intervju Urške Petaros s Pahorjem najdemo na straneh Novega Glasa: KLIK.

V novicah