Ne bodite žalostni. Naredil sem, kar sem lahko naredil. (Ivan Oman)

Danes se poslavljamo od enega od tvorcev slovenske države Ivana Omana. Ob tem objavljamo govor predsednika SLS Marjana Podobnika, ki ga je imel na žalni seji v spomin na Ivana Omana. 

»Ne bodite žalostni. Naredil sem, kar sem lahko naredil. Sedaj mirno čakam, da me pokliče Bog.« Tako mi je Ivan Oman pred nekaj tedni sproščeno povedal, da v popolnem miru pričakuje zadnji korak iz tega življenja v večnost. Težko bi za nekoga bolj kot za Ivana Omana veljale besede svetega Pavla Timoteju: »Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljen venec pravičnosti, ki mi ga bo tisti dan namenil Gospod«.

Nekomu, ki je Ivana Omana osebno zelo dobro poznal, je težko govoriti o njem, če misli ne začne s tem temeljem, s to trdno vero klenega slovenskega kmeta, narodnega voditelja in državnika, ob enem pa ljubečega moža in dobrega družinskega očeta. Vodilo v življenju in vsem delovanju mu je bilo vodilo zavetnika Evrope Sv. Benedikta: moli in delaj! Ta pravilo je zaznamovalo vse mejnike v njegovem življenju, po varni poti ga je peljalo preko zahtevnih in pogumnih odločitev, ki so oplemenitene z modrostjo pripeljale do velikih dejanj.

Ivan Oman je bil simbol tistega, kar je Slovenija po osamosvojitvi imela možnost nastati, pa v mnogočem žal ni oz. še ni. Simbol Slovenije, kakršna bi bila, če po preživetem nacizmu in fašizmu ne bi imeli medvojne in povojne revolucije in nato še 50 let komunizma; simbol Slovenije, ki bi jo vodila od naroda izvoljena oblast izmed tistih, ki so skozi rodove na naših tleh vzpostavljali trdne kmečke grunte, močne družinske obrti in podjetja. Izmed tistih, ki  vzgajajo k spoštovanju človeka, družine, dela, domovine in pošteno pridobljene lastnine.

Držal se je misli pesnika Simona Gregorčiča: »Dolžan ni samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«.

V veliko milost in privilegij mi je bilo, da sem v svojem življenju smel in mogel med drugim sodelovati, se učiti in prijateljevati s trem velikimi osebnostmi: prof. dr. Francem Zagožnom, slovenskim domoljubom in pisateljem Borisom Pahorjem in skoraj pol življenja z Ivanom Omanom.

Boris Pahor, ki je želel osebno nagovoriti ta žalni zbor in počastiti spomin na Ivana Omana, je tik pred odhodom iz Trsta v Ljubljano sporočil, da mu je zaradi vročega dne zdravnik odsvetoval pot. Prosil pa me je, da vam prenesem njegove izraze globokega spoštovanja do življenja in dela Ivana Omana, enega največjih graditeljev Slovenije. Izraze spoštovanja do človeka, ki je v odločilnih trenutkih stopil naprej in povezal ljudi za prave stvari – tako je povedal Boris Pahor.

Ivan Oman (1929-2019). Foto: (c) Tino Mamić. Intervju z njim je objavljen tudi na Vipavski: KLIK

Ivan Oman je bil kmet. In dr. Anton Trstenjak, velik slovenski mislec je na kongresu SLS nekoč povedal: Korenine slovenskega kmeta segajo do pekla. S tem je hotel povedati, da je moč, ki jo predstavlja ukoreninjenost in trdnost slovenskega kmeta, kakršen je bil Ivan Oman, tolikšna, da iz teh korenin lahko zraste visoko kmečko in narodovo telo in se razvija v širino, da zmore dajati senco za varno zavetje in zdravo rast bodočih rodov. Ivan Oman je bil narodni buditelj in voditelj, ki ni potreboval nobene funkcije, da je bil velik. Je eden tistih, ki funkcijam daje težo in ne eden tistih, ki šele s funkcijo dobijo težo, kot je o njem zapisal prijatelj Aleš. Ivan Oman je bil državnik, brez katerega verjetno ne bi bilo samostojne Slovenije, kot je danes v žalno knjigo zapisal eden izmed takrat ključnih ljudi, Jelko Kacin. Ivan Oman je bil človek, ki mu ni bilo podobnega v novejši slovenski zgodovini v tem, kako je znal navdušiti ljudi za pravo stvar. In postal je tisti, ki je ob svoji smrti bolj kot kdorkoli povezal ljudi najrazličnejših političnih in vrednostnih opredelitev v enotni oceni, da smo z njim izgubili velikega človeka.

Ivan Oman si je vedno želel, da bi Slovenska kmečka zveza in slovenski Krščanski demokrati oz. SLS in Nova Slovenija skupaj dihali z obema pljučnima kriloma. To je tudi pomemben del njegove politične oporoke. V prvi vrsti je na nama z Matejem Toninom, predsednikom Nove Slovenije in najinih sodelavcih, da njegovo željo na ustrezen način uresničimo. Željo, da bi močno ljudsko krščansko demokratsko gibanje vodilo Slovenijo proti velikim ciljem, proti gospodarsko uspešni in socialno pravični Sloveniji, za kar si je vse svoje življenje prizadeval Ivan Oman.

Milan Dekleva je v pesmi zapisal: »Šli smo za svetlobo, šli za vonjem žita, trudni romarji skozi čas. Prečili kalne reke in zapuščena polja, šli čez temni les, pusti kras. Slišali smo sanje, bel utrip srca, nismo pozabili želja. Nismo se predali, ni bilo zaman, slepo noč zamenjal je dan. Ker tam na obzorju varen dom stoji, jablana in lipa, v njeni krošnji ptica poje si, in pravi nam: ni bilo zaman.«

Dragi Ivan, hvala za vse!

Dovolite, da se ob koncu v imenu družine Omanovih zahvalim za vse izraze sožalja in mnoge globoke misli o Ivanu Omanu.

Marjan Podobnik

(Govor je avtor objavil na spletni strani SLS: KLIK)

V novicah